OD USTANOVITVE
K ustanovitvi gasilskega društva Pudob, ki se je nato preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo Iga vas, je pogojevalo predvsem dejstvo, da je bilo na celotnem območju Loške doline eno samo gasilsko društvo, v Starem trgu, požarov pa je bilo na omenjenem območju iz leta v leto več. Težave so gasilcem povzročale tudi vsakoletne jesenske in spomladanske poplave, saj gasilci iz Starega trga v času poplav, v primeru požara niso mogli priti v del Loške doline južno od potoka Obrh. Tako so se gasilci, ki so bili že člani Gasilskega društva Stari trg, leta 1928 odločili, da ustanovijo samostojno Gasilsko društvo. Prvi predsednik je bil Franc Štefančič, sedež pa v Pudobu.
Prva naloga društva je bila nakup motorne brizgalne. Gasilci so leta 1928 in 1929 organizirali tri vrtne veselice, s katerimi so zbrali potrebna denarna sredstva za prevzem nove motorne brizgalne s 400 m cevi. Motorna brizgalna je bila prevozna dvokolna, zato je moralo društvo kupiti tudi prednji voz.
Leta 1931 je bila ustanovljena tudi godba na pihala za igranje ob raznih slovesnostih. Žal je obstajala samo 3 leta, saj je kmalu ostala brez vodje – kapelnika.
Nova motorna brizgalna je društvu odlično služila, saj je v času od ustanovitve pa do leta 1931 preživela 6 požrov. Julija 1931 pa je sledil sedmi, katastrofalni požar, ko je pogorela skoraj polovica vasi Nadlesk. Pri tem požaru se je motorna brizgalna pokvarila in društvo je moralo zanjo kupiti nov motor. Od takrat naprej pa je brizgalna brezhibno delala in dobro služila društvu še nadaljnjih 45 let.
V letih od 1932 do 1940 se je tudi Gasilskega društva Pudob dotaknila gospodarska kriza. Število veselic, s katerimi so člani zbirali denarna sredstva je upadlo, zaradi krize in odhoda mnogih članov v tuje dežele pa je upadlo tudi število članov v društvu. Vendar so bili ostali člani prav tako dejavni, saj so prirejali številne gasilske vaje. Do začetka druge svetovne vojne se je tudi število požarov povečalo, gasilci so pogasili 2 velika požara na Gornjem Jezeru in v Nadlesku ter 34 manjših. Vendar je hude čase za gasilstvo začela šele druga svetovna vojna. Ob prihodu Italijanov je gasilski dom v Pudobu zasedla njihova vojska ter odstavila ves gasilski odbor. V letu 1942 pa se je okupatorska vojska tako rekoč vselila v gasilski dom, gasilsko opremo in ostalo orodje pa so hoteli zavreči. Gasilci so hoteli rešiti kar se je rešiti dalo, zato je brizgalno na skrivaj spravil poveljnik v svoje skladišče, ostalo orodje pa so gasilci poskrili po svojih skednjih. Italijanski oficir je hotel zapleniti skrito motorno brizgalno, vendar so jo gasilci nekako uspeli obdržati, saj ni bila samo v lasti društva, temveč v lasti vseh vaščanov. Po odhodu Italijanov je gasilski dom v Pudobu zasedla in preuredila v bunker protikomunistična milica. V septembru leta 1943 pa je bil v spopadu med belogardisti in partizani gasilski dom požgan in uničen. Tako je zaradi izgube gasilskega doma in številnih članov, ki so bili med vojno ubiti, delo gasilcev v teh letih zastalo.
Z letom 1945 pa sta prišla svoboda in mir, postopno se je začela obnova uničene domovine med vojno. Gasilci so želeli obnoviti porušen gasilski dom, vendar so s strani cestnega nadzorništva dobili prepoved ponovne postavitve doma, z obrazložitvijo, da zapira pogled na cesto. Tako so se gasilci dogovorili in pristopili h gradnji prizidka pri zadružnem domu v Iga vasi. Ruševine doma v Pudobu so gasilci podrli in material, ki je ostal, uporabili za gradnjo gasilskega doma v Iga vasi, kateri stoji še danes. Med tem časom so gasilci spet začeli zbirati denarna sredstva z veselicami in prostovoljnimi prispevki, za nakup nove gasilske opreme. Leta 1954 so se gasilci končno preselili v nov gasilski dom, obenem pa so spremenili tudi ime društva v Prostovoljno gasilsko društvo Iga vas. Tako se društvo imenuje še danes. Gasilci so skozi leta ostali aktivni tako pri gašenju požarov kot pri usposabljanju gasilcev, pridobivanju novih članov, prirejanju gasilskih veselic. Vseskozi so tudi izboljševali in večali svoj gasilski inventar.
Leta so hitro tekla in prva motorna brizgalna je dočakala svoj pokoj. Tako so se gasilci odločili za nakup nove motorne brizgalne, gasilskega avtomobila za njen prevoz, novih cevi ter sirene. Vse to so gasilci prevzeli na slavnostni proslavi in gasilski veselici leta 1971. S to novo opremo je društvo zaživelo kot prerojeno.
Za 50. obletnico društva so gasilci zbrali denar in kupili svoj gasilski prapor, ki so ga leta 1977 na obletnici tudi razvili.
Leta 1979 so se gasilci poslovili od dolgoletnega predsednika društva Franca Štefančiča, ki je bil gasilec v društvu od leta 1919. Nasledil ga je tedanji podpredsednik Martinčič Tone, ki je društvu predsedoval do leta 1983.
Leta 1983 je bil za predsednika društva izvoljen Martinčič Vinko. Gasilci so pod njegovim vodstvom s pomočjo vaščanov začeli graditi vodovod za 4 vasi. Že takrat se je začela usposobitev in zamenjava hidrantov z nadtalnimi in rednimi pregledi le teh.
Kljub vsemu pa gasilci niso pozabili na vaje. Vsa leta so pridobivali nove člane, predvsem mlade, in jih uspešno uvajali v požarni taktiki in preventivi. V načrtu društva je bilo tudi višje usposabljanje gasilcev. Takrat je 15 gasilcev opravilo izpit za strojnika, 21 gasilcev je opravilo izpit za predčastnike, 3 gasilci pa za častnike. Člani društva, takrat mlajši pionirji, starejši pionirji, ter starejše pionirke so bili od leta 1974 do leta 1986 uspešni tudi na številnih tekmovanjih, kjer so dosegali najboljše rezultate na občinskih in regijskih tekmovanjih. Tudi operativni gasilci so imeli veliko dela s požari. V letih 1945 do 1987 so gasilci iz Iga vasi sodelovali kar pri 68 požarih na njihovem območju.
Po letu 1988 je bilo volilno leto, delno se je zamenjal upravni odbor. Društvo se je pripravljalo na praznovanje 60. obletnice delovanja. Do leta 1993 v društvu ni bilo večjih posebnosti in sprememb. Počasi se je začelo reševati problematiko lastništva gasilnega doma in stanovanja nad njim. Društvo je dobilo tudi čoln z motorjem za potrebe prevoza vaščanov Šmarate ob poplavah.
Leto korenitih sprememb pa je bilo nedvomno leto 1998, ko je društvo praznovalo 70. obletnico delovanja. Z veselico, ki so jo pripravili ob tem jubileju so gasilci že začeli zbirali denarna sredstva za nakup novega gasilskega vozila, ki bi zamenjalo dosedanje 27 let staro vozilo.
Februarja leta 1999 je društvo dobilo novo orodno vozilo, ki so ga gasilci v svojo last prevzeli v mesecu juliju na gasilski veselici. Istega leta se je začelo urejati tudi okolico okrog gasilnega doma.
Leto 2002 je bilo v znamenju ustanovitve Gasilske zveze Loška dolina. S strani našega društva je bilo organizirano tekmovanje za GZ Loška dolina, kjer so sodelovali tudi pionirji in mladinci iz sosednje Hrvaške. Društvo pa je prejelo tudi srebrni znak Civilne zaščite za zasluge in požrtvovalno pomoč pri poplavah leta 2000. Naslednje leto so bile volitve, kjer je društvo dobilo novega predsednika , gospodarja ter tajnika, ki je prevzel vlogo tajnika tudi v novoustanovljeni gasilski zvezi. Istega leta je bila v društvu ustanovljena tudi aktivna desetina članic – A.